Zaključek...

Danes sem po kar lepem letu dni slučajno vtipkal črke internetnega naslova, ki so me popeljale na moj stari blog. Nekako se mi je zdelo hudo narobe, da ga nisem zaključil.

Škoda, da je čas blogov šel tako hitro mimo in pustil v pepelu en kup kvalitetnih blogov. Še sreča, da ni ta moj eden od tistih. Bil pa je... vsaj malo bolj popularen in bran kot tista kupica drekopisnih izdelkov, ki jih je bilo na netu. Včasih prav pogrešam nekaj na čem bi se izblebetal. Zdaj o krivicah drekobezim samo Doni in svojim pesom, ki me samo butasto gledajo. Hja zdaj mam že 3 pse in z Dono sem še skupi. Za dnevnik sma nekako z Dono prenehala pisati zaradi recesije sma na pavzi. Mogoče spet ko pridejo boljši časi... Nepomembno.

S temi zadnjimi odstavki zaključujem svoj blog in se zahvaljujem vsem svojim bralcem, da ste ga tako redno spremljali. :D Danes sem se prav nasmejal, da je dejansko bilo 30 ljudi, ki ga je v tem dnevu obiskalo. :D

Ajde še zadnjič
piss out 100jko

Never fold

Za najlepše maske so bile posebne nagrade...

Od danes naprej 5-9 off ne zapiram več. Hehe.

Končno ene zanimive maškare. Edino me je malo motilo kr so vsi rekli, da je to za fold. KOT DA NE VEM!?!?

Pismo v nebesa

Hej dedek!

Upam, da boš prejel to pismo, kjer koli da si. Pišem ti za to, ker se nisem imel priložnost posloviti od tebe. Nisem ti uspel seči v roko in ti reči kako dober dedek si bil. Nikoli nisi rekel ene slabe stvari o meni, nikoli me nisi kregal in me vedno samo v dobro voljo dajal. Ni mi jasno kako si lahko en dan v bunkerju in igraš karte, drugi dan te nam pa en smotan led vzame. Ne morem dojeti. Še žalosten ne uspem biti, ker mi ni čisto jasno kaj se je zgodilo. Ljudje me ustavljajo po ulici in mi govorijo sožalje. Jaz pa brez čustev, brez razumevanja, brez nasmeha, zmeden sem...
Vsak dan, ko je mama prišla domov s še slabšo novico o tvojem stanju sem bil vedno optimističen. Tudi takrat, ko je rekla, da te ne bo več iz bolnice. Ne morem verjeti... Bedno je! Res je bedno vse skupaj.
Kjerkoli si že upam, da se imaš lepo in da bediš nad nami. Tukaj te bom pogrešal. Vedi, da si bil najboljši dedek kar bi si ga lahko zaželel. Rad te imam.

Tvoj Marko

p.s. Pogreb je v soboto, če koga slučajno zanima.

Maškare (Antena)

100jko: Pozdravljeni! Še malo pa se bodo okoli nas pojavile grozne pošasti, lepe princeske, rumene banane in divji psi. Maškare! Spominjam se, ko sem komaj čakal, da pridem iz šole in grem od hiše do hiše »fehtat« ljudi za bombone in denarce, kot je bilo v navadi. Zbralo se nas je približno 6 otrok, seveda bolj željnih denarja, kot pa sladkarij, saj smo jih imeli kot otroci že vrh glave. Najhujši greh je bil, če nam je kakšna babica namesto 20 sit v vrečko vrgla pomarančo. POMARANČO?! Hjoj, kako so me takšne stvari razjezile. Ponavadi smo ponoči prišli k meni domov in se vsedli na sredino moje sobe. Vsebino vrečk smo stresli na kup ter si vse skrbno in pošteno razdelili. Kako lep občutek je bil, ko sem na koncu dneva prijel ves tisti denar. Počutil sem se tako bogatega kot še nikoli, pa čeprav je bilo v mojih rokah le kakšnih 700 tolarjev. Problem je bil le v tisti pomaranči, ki je vedno ostala. Seveda sem bil jaz tisti, ki jo je dobil namesto bombona (ne vem ravno zakaj, ampak tako je pač bilo). Ob pomaranči pa je moja najslabša izkušnja bila tisto leto, ko sem šel zadnjič v maškare.

Zunaj smo bili že kakšni 2 uri, ko je mene stisnilo na wc (pa ne lulat). Bilo je grozno! Od doma sem bil oddaljen le kakšnih 15 minut hoje. Seveda sem tekel in prišel do vhodnih vrat ravno v zadnjih trenutkih, ko sem ugotovil, da so vrata zakljenjena. Ključe sem, pametnjakovič, pustil v nahrbtniku, v katerem smo imeli sladkarije. Grozna izkušnja! Tisto leto sem ostal brez bombonov, brez mojih 700sit in celo brez tiste hudičeve pomaranče. Še zdaj sovražim nune, ker imajo obleko v kateri ni niti enega žepa za ključe.

Sedaj so stvari za maškare malo drugačne. Zdaj se na maškare zbiramo v različnih diskotekah in lokalih. Večina jih tudi tam ni oblečena v maske, saj nočejo »izpadet glupo«. Meni se zdi ravno to glupo, da greš na večer v maskah brez maske in ob tem misliš, da si kul. Nekateri še najdejo neumne izgovore, kao da niso imeli ideje pa ne vem kaj še. Za take imam nasvet. Vrh glave si pobarvajte na belo in bodite mozolj. :D

Dona: Haha, zdaj ste me pa našli! »Tri krofe, tri bobe in košček mesa« ki ponazarjajo meni enega najljubših praznikov še iz otroških dni. Veselje, ko se babica odcepi od peke štrudlja, pite, piškotov ter preskoči na buhtlje, krofe in miške, posipane s sladkorjem. Pust širokih ust, moj praznik!

Pustovanje je vsakoletna priložnost za sprostitev domišljije ter prebuditev skrite ustvarjalnosti.

Je čas, ko se lahko prelevimo iz vsakdanjega človeka v pravljične ali filmske junake, si izberemo drug poklic, se reinkarniramo v zelenjavo ter v like iz moške, oz. ženske fantazije.

Že od malih nog ga obožujem, saj se zelo rada maskiram ter tako vsako leto preverim, kateri poklic ali videz bi mi najbolj pristajal. Pust pomeni super priložnost, da sem malo bolj odštekana, oz. z leti, da sem malo bolj sexy, kot v privatnem življenju. Seksi nuna, prostitutka, Marilyn Monroe, zdravnica, šolarka, s starostjo vedno bolj mikavne ideje, kako fantom zmešati glave.

Verjetno se tako kot jaz, tudi vi vsako leto srečujete s problemom, kaj bi bili za maškare. Da bi celotni pust ustregel vsem idejam, ki se mi porodijo v glavi, bi bilo najboljše, da bi ga raztegnili skozi celi teden, da se ga do konca naužijem. To bi bilo res idealno! A verjetno ne bi bili vsi tako veseli,

saj zadnja leta nekako zaznavam, da je navdušenje nad maskiranjem, med mladostniki, upadlo. Sicer ne vem zakaj, večina jih pravi, da se jim pač ne da. Tudi tradicionalni »od hiše do hiše, od vrat do vrat«-pohod je vsako leto občutno manj obiskovan.

Kakšni so moji predlogi za letošnja tekmovanja za najboljše maske? Predlagam nekaj inovativnega, hkrati čudnega, nevsakdanjega. Ne bodite zopet čarovnica ali Pika Nogavička! Letos poskusite s čudno zelenjavo, s skupinsko masko, sami si izdelajte kostum…

In, če ne že za vedno, bodite vsaj ta dan sproščeni, energični ter pripravljeni na izstop iz vsakdanjih okvirjev!

Prodajam svojo mašino

Odločil sem se, da bom prodal svoj sintisajzer, kot mu reče Dona. Tako, da vsi, ki si želite 18.4 inčni leptop s torbico in hladilnikom, ga lahko dobite pri meni. Za samo 750eur.

Več o oglasu na Bolhi. TUKAJ!

100jko piss out

Avatar 3d

Včeraj sva si šla z Dono pogledati ta tako hvaljeni in prehvaljeni film. Priznam, da sem se na sedež v kinu vsedel čisto skeptičen. Preprosto sem skeptičen, do vseh filmov, ki imajo večino vseh scen narejenih na računalnik. Je pa res, da je bil igralska zasedba dokaj solidna tako, da je bilo pričakovati, da film ne bo popoln podn. Sicer je sam dokaz že dejstvo, da je film podrl rekord Titanica, ki je do zdaj kraljeval na prestolu najbolj ogledanega v kinematografih. Na glavo dam ta marsovska 3D očala in se pripravim na svoj prvi 3D film. Po prvi sceni sem se že odločil, da mi je tehnika všeč. :D WaW! Super izgleda...

Ogled filma priporočam vsem. Je pa zelo hecna stvar, ki me je pritegnila. Dejansko jim je uspelo narediti vesoljko lepo. Kr malo čudno sem se počutil. :D

100jko piss out

Guys night in asajment...

Ko tečnih babnc ni doma fantje uživajo. :D Ker se je v Ljubljani zgodila situacija, da so vsa dekleta, ki bi znala biti tečna odšla domov. Tako, da z Valetom lepo sedima na njegovi postelji in že 8ur prtiskama po knofih. :D Poker dan. :D Za enkrat sma oba v plusu... noro a ne? :D

Drugače sem se pa počasi zagnal v zdajšnji asajment. Nalogo imam, da naredim spletno stran pripravljeno za vključevanje phpja. Pravzaprav moram narediti blog. Kako bo izgledal, kje bo kakšna slikica in kje bodo komentarji...bla bla bla...
Za enkrat imam idejo, da bi naredil blog/kontakt stran in novice v obliki mobitela. Sama ideja je, da bom tole naredil v flashu, samo za enkrat morem (/znam) narediti le v html-ju. Stran naj bi bila ujeta v tole sliko.

Evo me nazaj.

Vrnil sem se na vaš blogerske zaslone. Zakaj? Pa po resnici povedano niti ne vem. Nekako se mi zdi, da bi bilo bedno zanemariti stvar, ki sem jo tako rad počel - blogati. Izgubil sem voljo... toda, dobil sem jo nazaj. Spet bom kdaj pa kdaj napisal kakšno svojo glupost in jo prepustil vašim komentarjem.
Pravzaprav je glavni razlog za moj povratek na blogersko sceno ravno vaša volja, do komentiranja. Glede, da se bom resnično zagnal v dizajnersko-programersko-flashovsko-filmske vode bom potreboval feedback ljudi.
Kot vidite sem spet (idiot) malo spremenil izgled bloga. Ne vem zakaj. Hotel sem dodati svoj "novi" logo in ga dat namesto teh smotanih desk, ki so trenutno na ozadju.
Še ena novica. Z Dono sva prišla do nove zaposlitve. Večina vas ve, da zdaj že tedensko pišema kolumno za anteno. Ker s tem nimava že dovolj dela sva dobila ponudbo, da bi pomagala še na anteninem (kmalu bo nastal) portalu. Upama, da bo ful visoka plača. Mhm...

Pozabil sem. Srečno novo leto dragi bivši ali bodoči bralci. Lepo se imejte.

Bloga ocitno vec ne pisem...

Zdravo predragi bralci. Če kateri od vas slučajno to bere naj vam povem, da sem s pisanjem bloga nekako prenehal. Začasno seveda. Ena od nalog v moji šoli je ta, da sami naredimo blog. Iz nule, tako, da bom s času ustvaril nov blog in ga imel na svojem pejđu. :D

Za enkrat je samo osnovna stran in je čisto brezvezna. Morem še linkat in ne vem kaj še vse. Drugače bo pa vse mogoče najdit na:

www.100jko.com


Ajde piss out

Najbolj grd asajment na svetu.

Lahko sklepate, da nisem najbolj navdusen svojega produkta. Hehe. Stvar je pac v tem, da sem totalno nesposoben narisati kaj lepega. No poglejte si izdelke. Naloga je bila narediti eno sliko nekega okolja z ljudmi in soncem in.... , potem narediti eno ikono ter ozadje za komp. Sprejemam kritike.

100jko piss out