No tukaj je še zadnji članek napisan v Anteni kot je zdaj. Zdaj imama z Dono, do 25. agusta dopust. Wihaaaa. Po 25. pa Antena postane tedenska priloga dnevniku. Tak, da boste deleženi 1x več pametnih objav in debat mene in Done...
----------------------------------------------------------
OROŽJE
Doncha: Pozdravljeni, dragi bralci. Živimo v svetu, kjer se vsako sekundo pripeti kakšna nezgoda, nekdo nekoga napade, nekdo izvrši teroristični napad, vsake tri sekunde se zgodi na svetu eden izmed ropov itd. In mi se počutimo varne?
Če bi vas vprašala, kaj se dogaja po svetu, mi sigurno ne bi odgovorili, da se vsakih nekaj sekund rodi nov otrok, da imamo toliko in toliko srečnih družin, da je toliko in toliko parov na romantični večerji, ali da je letos 609543 ljudi odšlo s prijatelji taborit za nekaj dni… Povedali bi mi, da vsake 3,6 sekunde ugasne ena človeška duša, da se vsake pet minut zaleti 10 avtomobilov, da se na dan skrega vsaj 5000 parov. Svet, katerega asociacija nanese na negativnosti, ki so po večini edine, ki nas soočijo z oddaljeno Indijo, Avstralijo, Afriko. In po vseh teh podatkih se počutimo varne?
Tako sva se s 100jkom začela spraševati glede proste prodaje orožja in posledic, ki jih to prinese. Ženske se verjetno pogosteje počutimo ogrožene, zato jih ni malo, ki v torbicah nosijo solzilce ali se udeležujejo tečaja samoobrambe. Sicer si ne predstavljam, kako je živeti v kakšnem velemestu, kjer se vsake tri minute zgodi kakšen rop, posilstvo ali drugačen napad, zato tudi ne morem presoditi, kakšna je stopnja občutka ogroženosti. Zagotovo pa se ni prijetno zvečer vračati po prazni ulici sam domov. Torej, orožje: da ali ne? Osebno sem bolj za NE. Namreč obstaja še mnogo drugih tehnik, s katerimi se je »na varnejši« način možno ubraniti nepridipravu. »Na varnejši« pravim zato, ker ste verjetno že v kakšnem filmu ali pa kje drugje videli povprečno žensko streljati. To pa gre nekako tako: Pištolo potegneš iz torbice, jo po možnosti prav obrneš, poiščeš petelina, zapreš oči, pritisneš ter upaš, da naprava vsebuje metek. Kakšne so možnosti, da ne boš zadel človeka, ki se sprehaja nekje v ozadju ali v najhujšem primeru sam sebe? No, sicer je bil to res najbolj skrajni primer od najskrajnejših, pa vseeno. Kljub temu, da bi človeka, ki te napade, ubila v samoobrambi, se mi zdi, da se nekako še dolgo ne bi mogla znebiti grenkega občutka, da sem dejansko nekoga ubila. Sicer bi mi pištola verjetno dajala občutek varnosti, a bi me hkrati plašilo dejstvo, da imaš z njo lahko tudi probleme. Če ne drugega, si v ulici takoj eden izmed osumljencev, ko najdejo ustreljenega soseda. In, ko bi na koncu leta potegnili črto glede umorjenih ljudi, bi ob prosti prodaji orožja lahko ugotovili, da je graf le-tega strmo narastel. Prodajalci že ne bi gledali ali orožje prodajajo nemočni ženski ali neusmiljenemu ubijalcu. In ko samoobramba ne bi pomenila več pritisniti petelina, ko se nekdo vrže nate, temveč bi postala izgovor… potem bi bili zopet tam: kje je pravica, kaj resnica. Je umrl nedolžen človek ali le mladostnik, ki je za svojo mamo, pri sosedi hotel ukrasti, za 20eurov vrednega, vrtnega palčka.
»Ko bom velik, bom imel pištolo!« Ste gledali kdaj kak film v katerem se je zgodila grozna nesreča ali kakšna naravna katastrofa? Seveda ste. Ljudje razbijajo avte, ropajo trgovine, drug drugem odpirajo lobanje in še mnoge grozne stvari. Prav tako se v vsakem takem filmu pojavi kakšna čisto nemočna družinica, ki poskuša preživeti. Ponavadi je že mož mrtev, ker je svoje zadnje moči zapravil zato, da je rešil družino. No ja. Če bi imel doma kakšen AK-47 ali pa vsaj kako pištolco bi bil mogoče še živ. Se ne strinjate? Še en primer. Družina spi na drugem nadstropju svoje prelepe hišice z belo ograjo. Tresk tresk! Nekaj zaropota. Mož se zbudi in zagrabi tisti ameriški bat ter pogumno odhiti po stopnicah dol. Tam seveda zaloti dva v črno oblečena roparja,ki kradeta nakit njegove žene. Mož bo najverjetneje skočil izza vogala in z groznim glasom grozil nepridiparavoma naj odideta. V večini primerov bi se lopova hitro pobrala. Toda obstaja šansa, da bi se odločila spopasti z možem. Ker sta dva, bi bila verjetno močnejša (saj ni vsak moški HULK) in bi tako premagala ubogega moškega. A ne bi bilo lepše v takem primeru spet imeti majhno pištolico? Mislite, da bi ropar brez pištole poskusil kaj? Dvomim. Toda kaj, če bi tudi roparja bila oborožena? Kaj potem? Ja ne vem, nisem Dani (iz Danijevih zvezd), da bi znal napovedat prihodnost, vem le, da bi bil vsekakor v boljši pogajalski poziciji s pištolo v roki. A se ne strinjate? Kljub tem, da bi imel pištolo pa sem proti temu, da bi bila prodaja orožja v Sloveniji zakonita. Moramo si priznati Slovenci in orožje nismo preveč kompatibilni. Vsake toliko slišimo, da kakšen lovec slučajno ustreli svojega brata lovca (seveda so vsi lovci podobni jelenom) ali pa kako kakšen deček, ki je vstelil prijatelja z očetovo pištolo. Da o zračnih puškah sploh ne govorim. Poznam kakšnih 5 ljudi, ki je ustrelilo sebe ali koga drugega. Sploh pa zdaj, ko mladostniki in mladi odrasli nimamo več izkušenj rokovanja z orožjem. Včasih so nas naučili česa v vojski, zdaj je še ta neobvezna. Prav zaradi zgoraj naštetih razlogov bi jaz imel svojo pištolo spravljeno v sefu, katerega koda bi bila znana samo meni. Priznam, da se ne bi počutil varno v hiši, kjer bi ženska imela dostop do orožja. A si predstavljate, da jo razjezite in ta znori (kot samo ženske znajo)? Vedno bom imel raje krožnike in vaze, ki letijo proti meni, kot pa metke. Lep pozdrav in ne ustrelite nikogar.
