---------------------------------------------------------
Pretepanje otrok100jko: Lep pozdrav, dragi bralci. Danes bova govorila o pretepanju, vendar ne o takšnem, ki se zgodi pred nočnim lokalom, ko se stepejo pijani študentje brez nekega pravega razloga. Govorila bova o dvobojih, ki se dogajajo tam, kjer naj bi se počutili najbolj varno – doma. Oče mi je vedno govorili: »Veš Marko, ko smo bili mi mladi, so nas v šoli velikokrat udarili, pa ni nihče nič rekel. Še huje pa bi bilo, če bi doma potarnali zaradi tega, saj bi še tam dobili kakšno okoli ušes.« Včasih je bilo pač dovoljeno otroka udariti, če je kaj naredil. Danes? Bog ne daj! Kakšna šola, še starši ne smejo dvigniti roke nad nas! Pa je to dejansko dobro? Ne vem če... Se definitivno strinjam, da v šoli in drugih javnih ustanovah za nasilje prostora ni. Glede tega, da starši ne smejo dvigniti roke nad otroka, pa se najbolj ne strinjam. Ne podpiram zlorabe, da me ne boste narobe razumeli. »Mali! Zagrabil bom pas in ti rit pobarval na rdečo!« Takšne metode »vzgajanja« tudi pri meni ne potegnejo. Seveda pa pride v poštev kakšna zaušnica in kakšne »tri po riti«. A lahko kdo od nas odkrito reče, da si ni nikoli zaslužil kakšni dve ali tri po nagi riti, ko je bil mlajši? Jaz lahko odkrito povem, da sem si jih zaslužil več kot le enkrat, vendar jih »žal« nisem dobil, ker so moji starši eni od tistih, ki ne bi nikoli pretepali svojih otrok, kljub temu, da sem razbil okno, z žogo odstranil stransko ogledalo sosedovega avta, poravnal različne antene, odgovarjal v šoli, obmetaval starega strica z drnusli, da o svojih akrobacijah s kolesom sploh ne govorim... Edina stvar, za katero sem dobil malo nagi riti, je bilo laganje. Prav to je tista stvar zaradi katere bi udaril otroka, ker če česa ne prenesem je to, da mi nekdo laže v oči. Če dobi v šoli enko in ga vprašam, če je že dobil rezultat, da mi slučajno ne reče »Nisem še dobil!«. Naj reče, da je dobil enko in mir. Ne bi ga udaril, kazen pa si je tako sam naložil s tem, da se more dodatno učiti. Dona kaj ti meniš? Bi te bilo treba več ali manj tepsti, ko si bila mala? Definitivno sem mnenja, da bi te morali nalamati ko ...
Dona: 100jko umiri se! Zase lahko trdim, v nasprotju s tabo, da sem bila najbolj priden otrok, kar jih obstaja. Ves čas sem posvečala glasbi, različnim športom in šoli, tako da za bedarije nisem imela časa. Nikoli nisem bila tepena, nikoli nisem bila kaznovana in nikoli nisem bila resnično kregana, na način, da bi se kdo drl na mene. Pri nas so vedno prevladovali pogovori in začuda je zadostovalo. Če se sama postavim v vlogo mamice, pa nisem najbolj prepričana, kako bi se »lotila« svojih otrok. Več kot gledam oddaje s problematičnimi otroci, bolj se pripravljam na to, da otroci le niso samo mili obrazki z lačnimi očkami. Vsekakor bi najprej poskusila s pogovori, z razlagami zakaj nekaj lahko, zakaj nekaj ne. Čeprav si težko predstavljam, kako bi prenesla po desetem ne-ju, kaj bi se potem zgodilo. Verjetno bi se prej odločila za kakšne alternativne kazni, kot pa pretepanje ali »enookolušes«, kot 100jko pravi. Te kazni bi pomenile odnašanje smeti, odvzemanje kakšnih igrač, prepoved računaniških igric, dan brez TV-ja, pa še kaj takšnega bi si izmislila. Če pa slednje ne bi bilo narejeno ali upoštevano... potem pa bi prišli v poštev tudi kakšni udarci. In mislim, da bi v prihodnje zadostovale le alternativne kazni. Tako gre nekako tudi pri vzgajanju moje psičke, ki je na srečo res največji angelček, pa se vseeno kdaj zgodi kakšna zamira med nama. Takrat pa naredi točno tisto, kar ji že 5 let govorim, da ne sme. In zato je tudi kaznovana. Nihče ni tako butast, da bi rinil z glavo skozi zid, po deseti buški, pa naj bodo to otroci, odrasli ali pa živali. Zato mislim (in resnično upam), da bo bila kazenska zaušnica potrebna le enkrat, nato pa se je bodo moji otroci ves čas bali.
Seveda si vsi želimo biti najboljši prijatelji svojih otrok, ampak nikoli ne smemo pozabiti, da je »biti starš« veliko pomembneje in težje... prijateljstvo tako ali tako pride za spoštovanjem, saj vsi otroci nekoč pridemo do iste vloge.
Ni komentarjev:
Objavite komentar