(47. deu) O svem in vsem: Moj hišni ljubljenček

Tako. Ker vsi opisujete svoje domače živali sm se tudi jaz odločiu nekaj povedati o svoji domači žvalci. Morem rečt, da ko so mi starši povedal, da jo bom dobil nism biu najbolj navdušen nad tem dejstvom. Takoj sm jim zasikal, da jaz za to žvau sigurno ne bom skrbel in da od mene naj ne pričakujejo veliko. Da je ne bom pral, pobiral drek za njo ter popravljal stvari, ki jih razbije. Preprosto sm prepustil to žival mojim staršem, sam sm imel že preveč odgovornosti za druge stvari.
Toda, ko so jo prinesli domov. Tako malo prikupno nedolžno stvarco sem se prepustil usodi in jo sprejel v svoje srce. Vendar sm v nekaj trenutkih ugotovil da ima ta žival hudo deformacijo. Ni znala sedet, držat svoje glave pokonc ali opravljat bilokaterega opravila sama. Pa še cvila je podnev.
Sedaj po 6ih letih kar jo imamo morem rečt, da sm še vedno jezen na domače ker so pripelal tako žival v moj topel domek. Že 2 leti nimam dostopa do daljinca, saj vsakič ko pridem, da bi zamenju program žival renči in mi grozi z življenjem. Groza.
Samo še vedno kok je grozna, tolko jo imam rad. Ime ji je Laura in je moja sestra.

Ta baba je zmaj!!! =P


100jko piss out