11. april 2009

(91. deu) Lets talk about death

Vprašajmo se. Kaj je stvar za katero sem pripravljen umreti? Ste pripravljeni umreti za svoje prepričanje? Je na svetu stvar za katero bi se zavestno odločilu umreti? Do kakšne mere spoštujete sebe in svoje življenje?

Smo se zadnjič enkrat pogovorajal o Titaniku in je padlo vprašanje. Če bi vidu na tistem rešilnem čolnu eno staro babico s pesekom v roki. Vi pa imate šanso rešiti svoje življenje tako, da porinete tetko z čolna in sami skočite gor. Jaz osebno sem po kratkem premisleku menja, da bi ta babica tko hitro letela s čolna, da bi blo kr kruto videt.



Kaj bi nardili, da je pred vami opcija. Ali ubijejo vas, ali pa odklenete sef v katerem je bomba, ki bo ubila 100 ljudi. Bi jim odprli sef? Ali bi pa žrtvovali svoje življenje za ljudi, ki jih ne poznate?
Hja. Če bom živ se bom lahko krivil za njihovo smrt.Pa čeprav po eni strani nisem jaz tisti, ki jih je ubil.

Sma se s kolegom pogovarjala kaj je moralo biti v glavi tistim vojakom v srednjem veku. Si predstavljate vas v prvi vrsti s kopljem v roki, ko pa proti vam teče 80 konjev v oklepu. Vi pa le pogumno postavljate tale zid. To je nekako tako kot, da bi poskusili ustaviti vlak tako, da se vanj čelno ruknli z avtom. No mogoče ga boste iztirili ali celo ustavili, samo vi nekakor ne boste celi prišli iz tega ven. Po drugi strani pa veš da ti bojo te možje na konjih posili ženo, pobili otroke in zažgali vse tebi ljubega. Hja po tem premisleku mislim, da bi držal tisto kopje v roki in čakal te kurčeve konje. Sam bi se raje v drugo vrsto postavu. :D

A smo ljudje dejansko se sposobni ubit? Da se zavestno ubijemo? Podgane se v najhujšem primeru tudi pojejo med sabo. Bi vi lahko pojdli svojega prijatelja? Ne vem. Teška vprašanja. Moreš biti v taki situaciji. Kaj bi se moralo vam zgoditi, da bi se zavestno pognali v smrt brez kakršnega koli upanja za preživetje?

4 komentarji:

Ištvan Ferkeš pravi ...

Bom reko samo tak, da večina današnjih (razvitih) civilizacij nima tega v seb, da bi se žrtvovalo in v taki meri izpostavlo, da bi blo vredno za to umret.

Včasih je bil način življenja in razmišljanja usmerjen v drugo stran, zato tudi prve vrste na bitkah. Bili so ponosni, da so lahko umrli, danes pa a-a

manca pravi ...

ej tale post mi je pa dal mislit...
in kar se tiče odločitev bi pr večini nardila kr enako kot ti... a te je že kdaj tko prešinla misel na samomor? tak čist mim grede...

Davor pravi ...

Dam levo roko stran da je 90% folka, ki bi raj vidlo da vmre 100 ljudi kot pa sam on. Ljudje se ne obremenjujejo z drugimi ampak samo sami s sabo. Kot konji so z unimi plasnicami na očeh

Unknown pravi ...

Samomor zame ni izbira. Zato ker ponavadi tisti ki se odločijo za samomor vidijo to kot edini izhod. Ne vem no.


DD pa si ti med temi 90%?