(67. deu) O svem in vsem: Poetičnost

Danes moje misli potujejo kot veter med lasmi. Bit glasbe v ozadju slika nove zamisli v mojo galerijo življenja. V srcu je ritem vsake pesmi, vsaka beseda spremeni čustva, ki se skrivajo v mojem srcu in prav tako me ta skrita čustva odpeljejo v drugo dimenzijo misli in čustev...


Tko. Zgoraj sm napisal tako imenovani "poetičen" uvod. Velikokrat razmišljam kaj je solopomen poetičnosti. Pač pretirane uporabe metafor in (pre)okrasnih pridevkov. Je to res potrebno, da ljudem požene misli v glavi? Zakaj ne moremo napisati besedilo v pomenu kot ga sami razumemo? In da posledično ljudje razumejo nas tako kot mi hočemo, da nas razumejo. Ali je mogoče ravno to kar hočemo povedati s tem? Da nočemo, da nas ljudje razumejo. Osebno velikokrat uporabljam to metodo, da povem stvari, ki jih hočem povedati tako, da me le nekateri v družbi razumejo. Hja...

Poleg tega pa še razmišljam o nečem. Je res bit teško pesnik? Je res teško napisat eno novelo? Je res teško pisat poezijo? Hmmm... Osebno res ne vidim nobenega problema v tem? Vsak k ma malo idej o čem pisat lahko tko piše? Glede kakšne pesmi pišejo slovenski avtorji res dokazuje da lahko vsak piše... dobro da mamo vsi talent.

100jko piss out
thumbnail
About The Author

Ut dignissim aliquet nibh tristique hendrerit. Donec ullamcorper nulla quis metus vulputate id placerat augue eleifend. Aenean venenatis consectetur orci, sit amet ultricies magna sagittis vel. Nulla non diam nisi, ut ultrices massa. Pellentesque sed nisl metus. Praesent a mi vel ante molestie venenatis.

12 komentarjev