Dragi dnevnik #2

Dragi dnevnik. Pozdravljen. Vem da sm rekel, da ti ne bom vsak dan težil s tem dolgočasnim pisanjem in nakladanje o težavah in stvareh, ki se mi dogajajo. Ampak, danes oblubim, da ne bo več pogosto.
Naj preidem direkt k stvari. Dragi dnevnik dougčas mi je... Resnično dougčas. Zbudim se ob 15.00 in ne vem kaj sam s sabo. Danes na noč čarovnic sedim tukaj v sobi in gledam v ekran, medtem pa razmišljam kako bi preživel preostanek dneva/večera. Toliko opcij in toliko problemov poleg njih. Sj ne vem za katero bi se odloču, kam bi šou. Vedno ko se za eno odločim druga izpade taka ko da sm zahinavu. Ne vem. Najverjetneje bom ostal doma. Kot doma mislim na to, da bom ostal v rojstnem kraju Brežice. Zbral par ljudi in kot vedno prijetno imel... bomo še videli.

Noč čarovnic. Danes je dan, ko vsa Slovenija slavi nekaj česa nismo izmislili mi, nima nobenega pomena za nas in prav tako nobene simbolike. To je en... "praznik" , ki smo ga ufurali MI! MI otroc, ki se nam zdi vsak praznik v katerem se da našemit in zezat na moč zelo zabaven. In naj tako tudi ostane. Več kot je praznikov, več kot je smeha, več kot je neprespanih noči... BOLŠE JEEEE! =D
Sm pa pred dilemo. Vsako leto se jaz na noč čarovnic ali pa za maškare preobrazim v svojo dejansko obliko. Hudička. Em smešen repek, poleg pa rogece. Tokrat me je zares strah dat te rogece na glavo. Kajti vsakič ko jih nosim, vsakič se znajde nek jezik v mojih ustih. Sj bi to lahko vzeu kot srečo da imam tako stvar, samo zdaj ko nism samski se mi zdi to velik rizik. Hmmm. Ne vem... se splača reskirat? Mah... ne bom o tem...

Glede paintaball o katerem sem ti pisal zadnič, naj ti povem, da grejo stvari na boljše. Pomojem bo vse steklo, kot da ni bilo nič. Par stvari se bo verjetno spremenilo in to definitivno na boljše. Hja.... pustimo se presenetiti...


To je to moj dragi dnevnik. Se slišiva ko se slišiva... lep pozdrav!
Tvoj 100jko.